Temu, kar se dogaja, je premalo reči slaba politika. Pred nami ni običajna konservativna vlada, s katero bi se bilo mogoče prepirati o davkih, zdravstvu in socialni politiki. Pred nami je plenilski, revanšistični in avtoritarni oblastni stroj.

To je politični organizem, ki ne zna sobivati, ampak samo podrediti ali izločiti. Z njim ni mogoča razprava, ker v nasprotnem mnenju ne vidi argumenta, temveč sovražnika. Ne posluša, ampak preglasuje. Ne prepričuje, ampak zastrašuje. Ne kadruje po znanju in integriteti, ampak po pripadnosti, poslušnosti in pripravljenosti služiti gospodarju.

Volitve je razumel kot dovoljenje, da si prisvoji državo. Demokracija zanj ni zaveza ljudem, ampak obred, po katerem lahko štiri leta počne, kar hoče. Državljane deli na naše in vaše, stroko na poslušno in sovražno, medije na koristne in moteče, javno premoženje pa na tisto, kar je že razdeljeno, in tisto, kar še čaka na zasebne plenilce.

Njegovi vsakodnevni ekscesi niso napake, ampak dimna zavesa. Medtem ko se javnost ukvarja z žaljivkami, revanšizmom, referendumi in kadrovskimi škandali, se v ozadju spreminjajo družbena razmerja: zdravstvo se odpira dobičku, socialna država se krči, najbogatejši se razbremenjujejo, šibkejši pa se spreminjajo v grešne kozle.

To niso slabi načrti Janševe vlade. To je dobro organiziran načrt slabe države: države, ki je radodarna do močnih, kruta do šibkih in maščevalna do vsakogar, ki ji ugovarja.