Slovenski tragični neuspeh pri obvladovanju epidemije Covid-19 uradni govorci olepšujejo z zavajajočimi primerjavami z drugimi državami. Resnica (povzeta po Our World in Data) je naslednja: od 16. novembra je Slovenija po enem od najbolj zanesljivih kazalcev, številu umrlih na dan na milijon prebivalcev (kot povprečju zadnjih sedmih dni) visoko na prvem mestu; 8. decembra je to pomenilo 26 smrti. Na drugem mestu je Bolgarija z 20 smrtmi na dan. To številko je sredi aprila presegla samo Belgija z 29 smrtmi na dan. Po skupni umrljivosti v času epidemije je Slovenija zaradi dobrega poteka prvega vala »šele« na četrtem mestu v EU oziroma na osmem na svetu, vendar utegnemo že čez dva tedna zaostajati samo še za Belgijo.
Kar 84% umrlih v Sloveniji je starejših od 75 let, 96% pa starejših od 65 let. Smrtnost pri bolnikih, ki so starejši od 75 let, je dvajsetkrat večja kot pri vseh ostalih. Domovi starejših občanov so se izkazali za smrtne pasti: v njih je umrljivost enako starih oseb petnajstkrat večja kot v domačem okolju. Do 8. decembra je umrlo 1010 od dobrih devetnajst tisoč stanovalcev domov, od približno dvesto tisoč prebivalcev podobne starosti izven domov pa še 509. Skupaj je to 85% vseh smrti. Tuja poročila navajajo, da je obolevnost in umrljivost v domovih dvakrat večja v sobah, ki imajo več kot enega stanovalca. V Nemčiji je virus vdrl v četrtino, v ZDA v tretjino, v Sloveniji pa v devet desetin vseh domov. Države, ki so slabo poskrbele za svoje starejše državljane, so na vrhu lestvice umrljivosti. Prihajajoče cepljenje obuja optimizem, vendar bo za mnoge prepozno: ob sedanjih trendih bo umrlo še tisoč, moda več tisoč ljudi. To spominja na nesrečnike, ki jih zadane krogla v zadnjih dneh vojne.
Zakaj smo po zgledno obvladani epidemiji pomladi popolnoma odpovedali jeseni? Oblast zvrača krivdo na državljane, ki se ne držijo navodil. To je popoln nesmisel. Zakaj naj bi ubogljivi, razumni in krotki Slovenci v nekaj mesecih postali nasprotje tega opisa? Ciljani posnetki gruče posameznikov, ki se ne držijo priporočene medsebojne razdalje, ali nekaj pešcev na pločniku, ki ne nosijo maske, so manipulacija; velika večina prebivalcev Slovenije vsaj na prostem upošteva priporočila. Že kratek pregled dogajanja v svetu kaže mnogo bolj množično zavračanje ukrepov.
Kaj bi lahko bil pravi vzrok? Začelo se je s prepozno prekinjenimi počitnicami stotisočev Slovencev na Hrvaškem. Za razliko od pomladi, ko smo imeli le nekaj žarišč, so dopustovalci zanesli virus domala v vse kraje v Sloveniji. Preko mlajše in srednje generacije z lahkim potekom okužbe se je virus nekaj tednov neopazno premikal proti starejšemu prebivalstvu. Ukrepi, ki so sledili, so bili spet nekaj tednov prepozni. Nastopilo je hladno vreme, kar je bistvena razlika od pomladi: večino časa preživljamo med štirimi stenami, pa naj gre za dom, šolo ali delovno mesto.
Na tem mestu je potrebno spregovoriti o načinu širjenja okužbe s koronavirusom. Prevladujoče uradne razlage govorijo o kapljični okužbi. Izkašljane kapljice so velike in hitro padejo na tla; zaščita temlji na tem dejstvu: maske, varna razdalja, čiščenje rok in površin. Od poletja naprej pa se vse bolj poudarja prenos z aerosolom; ta prenos poznamo pri noricah, ošpicah in tuberkulozi. Aerosol si lahko predstavljamo kot cigaretni dim, ki ostane v zaprtem prostoru več ur in med tem prepotuje daljše razdalje, medtem ko se na prostem hitro raznese in razredči. Povedano drugače: morda je največja nevarnost za prenos virusa zaprt in slabo prezračen prostor. Običajna maska pri aereosolu ne pomaga, edina rešitev je temeljito prezračevanje. Žal ga WHO ne omenja med glavnimi ukrepi; pojavlja se v ozadju kot nekakšen splošen higienski ukrep. Tudi naši zdravstveni odločevalci omenjajo prezračevanje redko in bežno, kaj šele, da bi – tako kot uporabo mask in vzdrževanje razdalje – vsak dan ponavljali navodila, kaj pomeni učinkovito prezračiti prostor. Šele novembra so se na spletni strani NIJZ pojavila natančnejša navodila, vendar jih nihče ne promovira in so ostala neopažena.
Zakaj epidemija pri nas za razliko od večine sosednjih držav ne popušča kljub enakim ukrepom? Poleg časovnega zamika pri uvajanju ukrepov morda obstajajo med državami tudi razlike v zračenju prostorov. V Sloveniji smo z obnovo večine oken v zadnjih desetletjih zelo zatesnili notranje prostore, ob tem pa zanemarili prezračevanja z rekuperacijo, ki ni odvisna od odpiranja oken. Če k temu dodamo še redko odpiranje oken v hladnem vremenu zaradi zmanjševanja energetskih stroškov, lahko utemeljeno domnevamo, da se je kakovost zraka v notranjih prostorih poslabšala. Poleg tega je vlada med epidemijo prepovedala sistemsko prezračevanje z napravami, ki dopuščajo mešanje notranjega in zunanjega zraka, zaradi možnosti, da bi to še povečalo raznos virusa. Pri Inženirski zbornici dvomijo, da je katerikoli lastnik stavbe preveril, kakšno vrsto zračenja ima in ali ne bi kazalo vanj vgraditi ustreznih filtrov; namesto tega so jih preprosto izklopili. Precejšnja verjetnost je, da je to navodilo vlade zmanjšalo prezračenost javnih prostorov in industrijskih obratov in da je virus v obliki aerosola prisoten v mnogih notranjih prostorih, kjer se izmenjuje več ljudi, pa čeprav nosijo maske. Glede na bistveno hitrejše obnavljanje in modernizacijo zgradb v bogatejših državah, pa tudi spoštovanje predpisov, na primer v Nemčiji, lahko domnevamo, da je za zračenje v domovih za stare pa tudi drugod bolje poskrbljeno kot pri nas. Morda je naravna prezračenost sicer slabih bivališč v revnih državah in begunskih taboriščih vzrok, da se tam bolezen kljub gosti naseljenosti širi precej počasneje.
Zračenje prostorov je ob dosedanjih ukrepih, ki so znani od pomladi, edini nov ukrep, ki bi utegnil zaokreniti potek epidemije. Žal vlada ne upošteva idej, ki niso njene lastne, sama pa zgolj zaostruje ali mehča ukrepe, ki se od pomladi niso spremenili in ciljajo prevsem na kapljični prenos okužbe. Na poziv s podobno vsebino, kot je to pisanje, se tri ministrstva niso odzvala. Zato se obračam na druge državljane in državljanke kot pripadnike civilne družbe, pa tudi na javne in zasebne ustanove: naredimo sami tisto, kar nam vlada noče priporočiti.
Splošni nasvet: obnašajte se, kot da ste vi in vsi okrog vas morda okuženi. Ob vsaki priliki ščitite najstarejše. Smiselno upoštevajte vsa dosedanja priporočila. Novo navodilo: prezračevanje! Ne vstopajte v prostore, ki niso prezračeni ali vsaj zahtevajte takojšnje odpiranje oken. Preverite vsaj za prostore, v katerih se zadržujete dlje časa, kakšne vrste prezračevanja uporabljajo. Odklonite delo v prostorih, kjer zračenje ni možno. Predlagajte spremembe. Odvajanje starega zraka je mogoče zagotoviti tudi z improviziranimi rešitvami, ki jih od marca vztrajno predlaga inovator Mitja Vilar, od aprila pa Inženirska zbornica. Ponekod je možna predelava sodobnih oken, tako da zagotovi rekuperacijo zraka. Zadostno prezračenost lahko ocenjujete s pomočjo merilca CO2.
Bivanje v lastnem domu: Odpirajte okna v vseh prostorih na stežaj deset minut vsako uro dneva in dvajset minut prvič zjutraj ali namesto tega stalno delno odprite okno v vsakem prostoru. Zračenje lahko zmanjšate, če uporabljate prenosni čistilec zraka s HEPA filtrom, ki prečisti zrak v prostoru nekajkrat vsako uro. (Uporabljali ga boste lahko tudi med bodočimi epidemijami. Cena naprave za en prostor je 100 do 150 evrov, za stanovanje ali učilnice od 500 evrov naprej). Zavarujte starejše člane skupnega gospodinjstva: omejite stike z drugimi člani družine, ki hodijo na delo ali v šolo, omogočite jim bivanje v lastni sobi. Starejše osebe, ki živijo same: izogibajte se javnih prostorov in sprejemanja obiskov, po vsakem (nujnem) obisku temeljito prezračite prostor. Družite se s posamezniki na prostem, prosite sosede za pomoč pri nakupu nujnih artiklov. Za darilo ob prihajajočih praznikih zahtevajte od svojih svojcev, naj vas ne obiščejo. V Nemčiji so nedavno pričeli priporočati starejšim in rizičnim osebam uporabo mask z večjim faktorjem zaščite: namesto običajnih kirurških mask maske FFP2 oziroma N95 ali tudi druge maske s HEPA filtrom. Ta maske je možno uporabiti večkrat in jih tudi sterilizirati za ponovno uporabo.
Domovi starejših občanov: pripraviti načrt za prezračevanje vseh prostorov, vključno s prostori brez oken. V primeru obstoja sistemskega prezračevanja preveriti, ali se da vanj vgraditi HEPA filtre. Pravilo za prezračevanje posameznega prostora je enako kot je opisano v prejšnjem odstavku. Zaradi neugodnih nižjih temperatur ob zračenju naj svojci razmislijo o nakupu prenosnega čistilca zraka. Ti so potrebni tudi v skupnih prostorih, če jih ni mogoče prezračevati drugače. Vse osebje naj uporablja maske FFP2 oziroma N95, priporočljive so tudi za stanovalce, ki bi jih prenašali. V času do cepljenja bi bilo potrebno razseliti stanovalce vsaj do te mere, da bi v vsaki sobi bival samo eden. V redkih primerih je morda možna vrnitev oskrbovanca v domače okolje do cepljenja. Omogočiti je potrebno izhode na prosto in obiske na prostem ali v zavarovanih notranjih prostorih.
Šole: pripraviti načrt za prezračevanje vseh prostorov po gornjih priporočilih. Koristno je ocenjevanje prezračenosti z merjenjem CO2 v učilnicah. V Nemčiji ponekod nameščajo improvizirano odvajanje zraka iz učilnic, ki ga omenjam pri splošnih ukrepih. Smiselno je namestiti čistilce zraka v vsako učilnico in skupne prostore.
Drugi javni prostori, industrijski obrati, trgovine, servisna dejavnost: pripraviti načrt za prezračevanje vseh prostorov po gornjih priporočilih, preveriti obstoječo sistemsko ventilacijo. Odpiranje dejavnosti naj bo odvisno od kakovosti prezračevanja.
Za zaključek: Sedanji cilj ni več preprečevanje vdora virusa v naša okolja; virus je namreč že med nami. Cilj je reševanje življenj stotin, morda tisočev ogroženih članov naše družbe, ki sicer cepljenja ne bodo dočakali. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči – kljub morebitnemu ciničnemu zmrdovanju oblasti. Ureditev prezračevanja je tudi vlaganje v prihodnost: prispevalo bo k omejevanju bodočih epidemij.