Od družbe solidarnosti k družbi privilegiranih.

Nova oblast napoveduje boj proti korupciji, ob tem pa že sprejema zakone, ki uvajajo sistemsko korupcijo.

Ukrepi iz interventnega zakona in koalicijske pogodbe napovedujejo vitko državo. Za tema besedama se skriva razprodaja skupnega premoženja, manj solidarnosti in več javnega denarja v zasebnih rokah.

Vzemimo razvojno kapico. Znatno bo povečala dohodke peščice ljudi z najvišjimi dohodki – in to z denarjem iz socialnih blagajn. Luknjo v blagajnah bomo pokrili vsi drugi – z višjimi davki, doplačili storitev iz žepa ali slabšimi javnimi storitvami.

Drug primer je uzakonitev dvojne prakse v zdravstvu. Z javnim denarjem se bo spodbujal odliv zdravnikov in pacientov v zasebni sektor. Tam bodo izvajali lažje in donosne storitve, javnemu zdravstvu pa bodo ostajali najtežji bolniki, največji stroški in premalo denarja. Za nameček nameravajo razkosati javno zdravstveno blagajno na več zasebnih. Korupcija ni samo kuverta z denarjem. Še huje je, ko oblast spremeni zakon tako, da kuverta ni več potrebna, ker sistem sam ustvarja koristi za vedno iste ljudi. To je sistemska korupcija. Z novo vlado  +nastaja zavezništvo politične oblasti, kapitala in privilegiranih posameznikov, račun zanj pa bo plačala večina.