Koalicijska večina je preprečila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem tujem vplivanju na slovenske volitve, čeprav ustava določa, da mora državni zbor na zahtevo tretjine poslancev tako preiskavo odrediti. Namesto preiskave afere Black Cube je koalicija napovedala ustanovitev komisije, ki bo preiskovala tiste, ki so afero razkrili in nanjo opozorili.
S tem sprevrženim dejanjem je parlamentarna večina posegla v samo jedro ustavne demokracije. Ustavni mehanizem, namenjen nadzoru oblasti, je spremenila v mehanizem zaščite oblasti pred nadzorom. Parlament se iz varuha pravne države spreminja v njenega razdiralca.
Afera Black Cube ni samo zgodba o nekaj tajno posnetih pogovorih. To je preveč udobna razlaga. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije imamo resen sum, da je v naš volilni prostor posegla tuja zasebna obveščevalna oziroma operativna organizacija. Res verjamemo, da je bil njen celoten prispevek nekaj kavarniških pogovorov? Pri takšnih operacijah javnost praviloma vidi le vrh ledene gore.
Zaskrbljujoče je že samo dejstvo, da je bil nekdo v Sloveniji zaradi osvojitve oblasti pripravljen uporabiti storitve tuje operativne strukture. Danes pa ne govorimo več o hipotetični nevarnosti. Govorimo o politični opciji, ki je volitve dobila in prevzela oblast.
Zato vprašanje ni več samo, kaj je Black Cube počel pred volitvami. Vprašanje je tudi, kakšne obveznosti, vpliv ali politični dolgovi so pri tem nastali. Takšne usluge niso brezplačne. Kdor za prihod na oblast uporablja pomoč tujih operativnih struktur, do njih težko ostane popolnoma neodvisen.
Takšna razmerja ustvarjajo možnost političnega vpliva, prikritih obveznosti, samocenzure, popustljivosti in celo izsiljevanja. Posebej nevarno pa je, da bo o teh vprašanjih odločala prav oblast, ki je bila domnevni prejemnik takšne pomoči. Zdaj pa je storila še korak dlje: preprečila je parlamentarno preiskavo afere in napovedala preiskavo tistih, ki so jo razkrili.
Zato pri aferi Black Cube ne gre več samo za poštenost volitev. Na kocki niso le politična suverenost države in nacionalna varnost, temveč tudi ena temeljnih varovalk parlamentarne demokracije: da lahko parlamentarna manjšina zahteva preiskavo suma zlorab oblasti. Če lahko parlamentarna večina takšno preiskavo prepreči in namesto nje preiskuje razkrivalce afere, potem ni več ogrožena le integriteta enih volitev, ampak samo zaupanje, da demokratične institucije sploh še lahko nadzorujejo izvrševanje oblasti.
To je položaj, ki bi moral skrbeti vsakega demokrata, ne glede na njegovo politično opredelitev. Afera Black Cube zato ni več vprašanje preteklosti. Postala je vprašanje prihodnosti slovenske demokracije.