Vlada je z interventnim zakonom najpremožnejšim zmanjšala davke in prispevke. Javni blagajni bo zaradi tega manjkalo okoli 1,2 milijarde evrov. Zdaj je pokazala, kje namerava denar dobiti. Odpustiti namerava 20 % zaposlenih v javnem sektorju. Deset odstotkov dve zaporedni leti. To pomeni skoraj 20.000 ljudi manj že prvo leto in nato še skoraj 18.000 drugo leto.

Masa bruto plač v javnem sektorju je lani znašala 7,7 milijarde evrov. Desetodstotni rez pomeni približno 770 milijonov evrov prihranka pri plačah na leto. V dveh letih 1,47 milijarde.

Od 28 tisoč novo zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih desetih letih jih je kar 24 tisoč  prišlo v bolnišnice in zdravstvene domove, domove starejših, šole in vrtce. Državna uprava se v tem času ni bistveno povečala. Če bi hoteli tolikšen rez izpeljati zunaj zdravstva, šolstva in sociale, bi morali preostali del javnega sektorja praktično razpoloviti. To ni mogoče. Zato bodo prišli na vrsto bolniki, otroci, starejši in družine v stiski.

Vlada sporoča, da bo skoraj 40.000 odpuščenih ljudi zaposlilo gospodarstvo, čeprav ni samoumevno, da se bo njihovo znanje in izkušnje ujemalo s potrebami podjetij. Medicinska sestra, učitelj, uradnik ali socialna delavka ne more čez noč postati kader, ki ga primanjkuje v gospodarstvu. Mnogo bolj verjetno je, da vlada s tem pripravlja armado delavcev za razcvet zasebne zdravstvene, pedagoške in socialne dejavnosti. Vlada na subverziven način pripravlja privatizacijo javnih storitev, ki bodo s tem postale vir dobička. Tistim, ki jih zasebni trg ne bo potreboval, pa bo oblast naložila »družbeno koristno delo« po novem zakonu o socialni pomoči.

To je družbeni prevrat: prehod v državo dveh razredov. Na eni strani bogati, ki jim oblast z davčnimi darovi omogoča še več premoženja in brezskrben nakup zasebnih storitev. Na drugi strani ljudje drugega razreda, ki jim vzame delo, javne storitve in nazadnje še pravico do dostojanstva.