Vsi mediji: časopisi, televizija in internet, nas preplavljajo z oglasi o čudežnih zdravilih. Nekatera med njimi nam enkrat za vselej odpravijo estetske nevšečnosti, kot je plešavost, saj z njihovo pomočjo lasje poženejo kot pomladna trava, ali celulitis, saj pomarančno kožo zgladijo v površino nektarine, druga brez gladovanja in telesne aktivnosti topijo odvečne kilograme in izbrišejo krčne žile. Kar je še veliko pomembneje – nekatera ozdravijo hude kronične bolezni: cirotična jetra spreminjajo v jetra novorojenčka, popuščajoče srce je spet sposobno hoje na Triglav, zamašene arterije so prehodne in tudi vaši starostno zarjaveli možgani so bistri kot takrat, ko ste hodili v osnovno šolo.  Rak? Malenkost: na spletu najdete nekaj tisoč strani, ki zagotavljajo učinkovito alternativno zdravljenje raka vključno s korenikami rastlin, ki rastejo samo globoko v amazonskem pragozdu ali na vrhu indijskih gora. Niti ne poskušam našteti vseh bolezni, ki so postale ozdravljive. Pravzaprav manjajo samo še pilule za večno življenje, ampak če boste redno uporabljali kombinacijo zgoraj naštetih, vam tudi to ne more uiti. 

Lepota pri vsem tem pa je, da bomo dosegli vse to brez vsakršnega truda: ne potrebujemo recepta, ne bo nam treba štediti pri kalorijah ali tekati po cestah, parkih in gozdovih, ni se nam treba odpovedovati prehranskih razvadam, alkoholu ali kajenju ali kakršnim koli drugim razvadam in užitkom. Še največjo neprijetnost predstavljajo električne napravice, ki si jih ovijemo okrog delov telesa, s katerih želimo postrgati maščobo ali jih povečati mišično maso, saj ta orodja silijo naše mišice v nehotene trzljaje, ki nadomeščajo aktivno televadbo, vendar so moteče med gledanjem televizije in grizljanjem čipsa. 

Malo drugačen pristop ubirajo tisti, ki ne pošljejo ničesar, kar bi se dalo zaužiti ali nanesti na telo, temveč prodajajo nasvete, kako spremeniti življenje, da bomo premagali raka. V roke mi je padlo oglaševanje neke gospodinje, ki bojda na podlagi osebne izkušnje želi rešiti vse bolnike z metastazirajočim rakom vseh vrst z dvoumnim geslom: »Izstradajte svojega raka do smrti«. Ni čisto jasno, kdo je na koncu mrtev.

O genijalnih odkriteljih, ki ponujajo zdravila in mazila, edinstvene formule in nasvete, na spletu ne boste našli nikakršnega resnega podatka. Čeprav bi si zaslužili Nobelovo nagrado, jim očitno ni do javnih priznanj. Človeštvo rešujejo zgolj za nekaj deset evrov ali za stotaka ali dva, kar je, to morate priznati, smešno nizka cena za nekaj, kar vas bo pomladilo ali vam rešilo življenje. Primerjajte to z oderuško farmacevtsko industrijo, ki za novo zdravilo za raka, ki življenja sploh ne reši, temveč ga zgolj podaljša za nekaj mesecev, zahteva nekaj deset tisoč ali celo sto tisoč evrov.

Da ne bom krivičen do malih internetnih goljufov, moram dodati, da si tudi velika farmacevtska industrija ne more kaj, da si ne bi odrezala kosa pogače, ki temelji na zavajanju kupcev. Svojih preparatov resda ne ponuja s prozornimi lažmi, ki sem jih naštel v prejšnjih odstavkih, vendar njihove znanstveno zveneče razlage niso nič manj zavajajoče. Oglaša, da njeni prehranski dodatki regenerirajo jetra, zavirajo ali pospešujejo različne metabolične procese, vplivajo na receptorje, mitohondrije in lizosome in liposome,  kar je verjetno celo res, ampak pri tem pozabijo dodati, da ni dokazov, da bi vsi ti vplivi na celični ali molekularni ravni izboljševali zdravje in daljšali preživetje. To farmacevtske industrije ne moti, da teh svojih »zdravil« ne bi ponujala kot nekaj, kar je domala nujno potrebno v vsakdanjem življenju. Kopica prehranskih dodatkov vzbuja vtis, da je človeštvo vsa dosedanja tisočletja, ko ni imelo na razpolago sintetičnih vitaminov, mineralov, antioksidantov in nenasičenih maščobnih kislin, živelo v pomanjkanju in preživelo zgolj po naključju.  

Najbrž ni potrebno ugibati, zakaj je cena te navlake nizka: ponudniki računajo na množično povpraševanje brez negodovanja, ko se izkaže, da zadeva ne deluje. Umirajoči bolnik z metastazami se ne bo ukvarjal z reklamacijo za štirideset evrov. Toliko namreč stane knjiga, ki obljublja ozdravitev za bolnike z napredovalim rakom. Zaslužki najbrž kljub temu niso majhni: internet omogoča, da oglas preberejo milijoni bolnikov.

Od kod tako velika naklonjenost lažnim obljubam – in to kljub temu, da po svetu še vedno hodijo plešasti, debeli in celulitični osebki, ki še vedno umirajo za boleznimi, ki bi ob čudežnih zdravilih morale postati preteklost? Premalo prostora imamo za razglabljanje o vseh vzgibih. Ne verjamem, da ljudje ta sredstva kupujejo zato, ker nasedejo lažnim obljubam. Morda jih nekateri kupijo zato, ker jim ostaja nekaj denarja, ki ga tudi sicer porabljajo za stvari, ki jih ne potrebujejo. Drugi menijo, da s takim sredstvom, ki sicer ni čudežno, vsaj malo nevtralizirajo tveganja svojega nezdravega življenja. Mnogi pa si s tem kupujejo upanje, ki jim ga  medicina v določenem obdobju njihove bolezni odreče, in ki se glasi: Kaj pa če ta stvar  vendarle pomaga?  Kaj pa zgubim, če ga preizkusim?

Tistim, ki vseeno želijo dobiti nasvet, kako se razumno odločiti, ko padejo v skušnjavo, da bi preizkusili obetavno ponudbo, ki obljublja rešitev njihove stiske, pa tole: čakajte več let, preden se odločite za novo zdravilo, torej do takrat, ko novo zdravilo ne bo več novo in bo prestalo preizkus časa. Ali pa si vsaj odgovorite na naslednja vprašanja: Ali je bil nov način zdravljenja objektivno ovrednoten v verodostojni znanstveni literaturi? Ali ima novo zdravljenje bistveno boljše učinke kot dosedanje? Ali njegovi koristni učinki prevladajo nad njegovimi škodljivimi učinki?

Kakorkoli: vselej bo dovolj ljudi, ki hočejo upati, zato bo ne glede, da ljudi osveščamo o lažnih oglasih, cvetela ponudba čudežnih zdravil. Če s takim upanjem lažje živite, pa čeprav veste, da je lažno, je to navsezadnje vsaj en koristen učinek.