Ko bolnik sredi noči pozvoni, ne potrebuje zmagovalca na lestvici dohodkov. Potrebuje medicinsko sestro: človeka, ki bo opazil spremembo stanja, prvi ukrepal, ublažil njegov strah in ostal ob njegovi postelji, ko drugi odidejo.

Toda zdravstveni sistem sestre še vedno prepogosto obravnava kot osebje v ozadju. V delu zdravstvenih ustanov se ohranja paternalistična hierarhija: zdravnik odloča, sestra izvršuje. Ne kot strokovna sodelavka s samostojnim znanjem in veliko odgovornostjo, temveč kot podrejena pomočnica. To ni le žalitev poklica. Je slaba medicina.

Izsledki nove nacionalne raziskave so zato še eden v vrsti alarmov: med zaposlenimi v zdravstveni negi, mlajšimi od 35 let, jih 24,9 odstotka razmišlja o odhodu iz poklica, 35,5 odstotka pa o menjavi delodajalca v enem letu.Mladih, ki se vpisujejo v zdravstvene šole, ne manjka. Ne znamo jih obdržati.

Zdravniška zbornica je med referendumskim postopkom za svoje člane pripravila kalkulator, ki pokaže, koliko več neto prinaša socialna kapica pri plači nad 7.500 evri. Sestre ga ne potrebujejo: pri plačah, ki jih prejemajo, kapica nima učinka.

Zbornica se je odločila promovirati zakon tako, da navaja osebne koristi, ki jih interventni zakon prinaša bolje plačanim zdravnikom. Ni pa našla niti besede o medicinskih sestrah, ki jim zakon ne prinaša ne boljšega plačila ne manj obremenjenih izmen ne varnejših delovnih razmer.

Nasprotno: zaradi dobre milijarde manj javnih prihodkov bodo sestre skupaj z drugimi zaposlenimi in upokojenci prej ali slej plačale račun — v drugih davkih, slabše financiranih javnih službah ali več plačljivih storitvah. Njihova kupna moč se bo zmanjšala, razlika do zdravniških plač pa povečala.

Sistem, ki ne zna zadržati medicinskih sester ob bolniški postelji, ne rešuje kadrovske krize. Sam jo ustvarja.