Minister za izobraževanje je čez noč napovedal ukinitev devetletke in vrnitev k osemletni osnovni šoli. Brez strokovne analize, brez javne razprave ter brez predhodnega posvetovanja z učitelji, ravnatelji, svetovalnimi delavci, sindikati in drugimi, ki šolski sistem poznajo in v njem delajo. Ne vemo, katere slabosti devetletke naj bi s tem odpravil in zakaj bi otroci v osemletki pridobili več znanja.

Oblast govori o več deset tisoč presežnih zaposlenih v javnem sektorju. Posebej izpostavlja rast števila zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Toda več zaposlenih še ne pomeni preveč zaposlenih. Šole so v tem času dobile nove naloge, več otrok potrebuje posebno pomoč, razširili so se podaljšano bivanje, svetovalno delo in druge oblike podpore.

Če oblast rast števila zaposlenih razglasi za dokaz, da je učiteljev in drugih zaposlenih preveč, lahko z reorganizacijo šolstva številne spremeni v »presežni kader. Prav ta kader pa bi bil odlična podlaga za širjenje novih zasebnih šol, namenjenih predvsem otrokom premožnejših staršev. Z zaposlenimi bi se vanje selili učenci, čez čas pa tudi vse več javnega denarja.

Ukinjanje devetletke je sledenje procesu, ki ga spremljamo v zdravstvu: spremeniš upravljanje, oslabiš javne ustanove, zaposlene razglasiš za neučinkovite in sprostiš dvojno prakso. Ta scenarij se sklada se z usmeritvijo oblasti, ki zasebno ponudbo prikazuje kot učinkovitejšo rešitev za domnevno neučinkovite javne ustanove.

Oblast ve, da javnega šolstva ne more privatizirati z enim zakonom, pač pa postopoma. Najprej brez dokazov spremeniš njegovo organizacijo, zaposlene razglasiš za presežne in groziš z odpuščanji. Nato zasebne šole ponudiš kot rešitev.