Blaž Brodnjak, najbolj preplačani človek v državi, že več let kriči, da imamo v javnem sektorju 20.000 ljudi preveč in da bi jih morali preseliti v gospodarstvo. Zdaj je njegovo idejo prevzel Janez Janša. Med približno 196.000 zaposlenimi v javnem sektorju naj bi bilo »nekaj deset tisoč« ljudi preveč, zato napoveduje njihovo »mehko prestrukturiranje« v gospodarstvo.

Nekaj deset tisoč? Že 20.000 pomeni vsakega desetega, 30.000 skoraj vsakega šestega zaposlenega.

Koga ima predsednik vlade v mislih? Med temi so uradniki v manjšini, večino predstavljajo učitelji, vzgojitelji, medicinske sestre, negovalci, socialni delavci, policisti, vojaki, raziskovalci, kulturniki. Naj učiteljice začnejo polniti trgovske police, policisti postanejo skladiščniki, vojaki gradbeni delavci, medicinske sestre pa delavke v proizvodnji? In kje jih sploh čaka nekaj deset tisoč ustreznih delovnih mest?

Za številkami so ljudje. »Mehko prestrukturiranje« pomeni, da lahko desetine tisočev ljudi izgubijo delo, za katero so se izobraževali in ga opravljali leta ali desetletja. Imajo družine, kredite in življenjske načrte. Zanje takšno prestrukturiranje ne bo prav nič mehko.

Prav tako ne za državljane. Če javnim službam odvzameš desetine tisočev zaposlenih, bodo slabše delovale. Kar ne bo več zagotavljala javna služba, bodo tisti, ki imajo denar, kupovali pri zasebnikih.

To je privatizacija skozi zadnja vrata: zaposlene razglasiš za presežne, oslabiš javne službe, nato pa zasebnike ponudiš kot rešitev.

Brodnjak je povedal, kaj od države pričakuje kapital. Janša to spreminja v politiko. Račun bomo plačali dvakrat: zaposleni z izgubo dela, vsi drugi pa z izgubo javnih storitev.