Pred nami je tretje poletje epidemije Covida-19. Obakrat doslej se je v tem času bolezen potuhnila in obakrat se je oblast zanašala, da je najhuje mimo in kljub pozivom ni izkoristila premirja, da bi se celovito pripravila na morebitni novi val – ki je vsakokrat sledil jeseni. Od jeseni 2020 do pomladi 2021 je v Sloveniji zaradi Covida-10 zbolelo četrt milijona in umrlo štiri tisoč ljudi, v naslednjem hladnem obdobju 2021/22 pa je zbolelo tričetrt milijona in umrlo dva tisoč ljudi. Po teh zaokroženih številkah je bila umrljivost med obolelimi v drugi sezoni šestkrat manjša kot v prvi, pri čemer ni čisto jasno, koliko je k temu prispevala precepljenost prebivalstva, ki ni bila zavidljivo visoka, in koliko milejša oblika bolezni, ki jo povzroča sev Omicron. Ampak tudi dva tisoč umrlih je velikanska številka: to je dobrih deset odstotkov običajnega števila smrti v enem letu.
Ko govorim o celovitosti ukrepov, imam v mislih, kako neodzivna je bila slovenska oblast za predloge, ki bi zmanjšali prenos okužbe med prebivalstvom. Bralci, ki so v zadnjih dveh letih naleteli na vsaj eno od mojih besedil, vedo, kaj imam v mislih: oblast se ni zmenila za pozive, da je potrebno poskrbeti za ustrezno prezračevanje prostorov, v katerih se druži več ljudi. Če je zaradi odsotnosti jasnega konsenza v stroki za silo opravičljivo, da se država teh ukrepov ni lotila v prvem poletju epidemije, pa je neodpustljivo, da ni storila ničesar tudi med drugim poletjem, ko je tudi uradna stroka priznala, da se virus daleč najpogosteje prenaša z vdihavanjem okuženega aerosola v neprezračenih prostorih. Vse več držav je pričelo z ukrepi in namenilo prezračevanju javnih prostorov, zlasti vrtcev, šol, bolnišnic in domov starejših občanov stotine milijonov evrov. Ne pa tudi Slovenija. Nekdanja opozicija je na parlament dve leti zapored naslovila poziv k nujnim ukrepom, med njimi meritvam prezračenosti in namestitvi čistilnikov zraka v javnih ustanovah, pri čemer je posebej poudarjala zdravstvene, socialnovarstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove. Utemeljevala je tudi potrebo po uvedbi FFP2 mask, ki so bolj učinkovite kot dotlej priporočene. Obakrat jih je Janševa koalicija zavrnila in to pospremila s ciničnimi pripombami. Šole imajo okna, je rekla njihova poslanka.
Kakorkoli, opozicija je postala oblast. Še tretje poletje se zastavlja vprašanje: ali nas jeseni čaka naslednji val, naslednja mutacija virusa, ki bo bolj ali manj nalezljiva, bolj ali manj nevarna? Napoved čredne imunosti se ni uresničila in tudi v državah, kjer so dosegli skoraj popolno precepljenost, se dvigajo novi valovi. Resda je umrljivost mnogo manjša, ampak nihče ne more napovedati, ali bo tako tudi med morebitnim novim izbruhom bolezni z novim sevom. Ali bo uspeh ali neuspeh, če bo naslednjo zimo umrlo dva tisoč ljudi? Med ljudmi je razmišljanje o tem odrinjeno v drugi plan: vojna v Ukrajini, podražitve in preteče pomanjkanje osnovnih življenskih potrebščin se prepletajo z razmišljanji, kako bi nadomestili dve poletji izgubljenega življenja brez druženja in počitnic in ali to ekonomsko sploh zmorejo.
Voditelji strank sedanje vladne koalicije so pred volitvami ob številnih priložnostih zagotavljali volivcem na splošno in skupinam civilne družbe, povezanim v Glasu ljudstva, še podrobneje v obliki izrecnih odgovorov, kaj nameravajo postoriti in katerih nalog se bodo lotili takoj in prioritetno. Besedo »takoj« je seveda mogoče do neke mere relativizirati in s tem odlagati čas ljudskega preverjanja, kako se obljube uresničujejo, ne pa v vseh primerih. Nekatere, zaradi obravnavane tematike bom omenil samo eno, je namreč koalicija kljub opreznosti časovno opredelila. Vsaj posredno. V poglavju Izhodna covidna strategija je zapisala: »Družbo in družbene sisteme bomo ustrezno pripravili na potencialni nov val okužb.« S tem je datum določen: če bo prišlo do novega vala, se bo to zgodilo po izteku poletja, zaradi opuščenih ukrepov morda celo prej.
Domnevamo lahko, da se naklonjenost ljudi do osvežitvenega cepljenja ne bo povečala in da bo le del prebivalstva upošteval morebitna ponovna priporočila o uporabi mask v zaprtih javnih prostorih, vzdrževanju razdalje do drugih oseb in izogibanju večjim druženjem. Razen učinka novih zdravil, ki pa ne bodo dostopna vsem, ni na vidiku nobenih ukrepov, zaradi katerih bi lahko napovedali manjše posledice Covida-19 kot med zadnjim hladnim obdobjem. Sistemski ukrepi, ki naj omogočijo boljše prezračevanje javnih zgradb in zavežejo k temu tudi zasebni sektor, so zato še naprej nujni. Evropska komisija je konec aprila priporočila hitro in celovito vzpostavitev prezračevanja – zlasti v tistih prostorih, ki jih obiskuje, prebiva ali dela veliko ljudi, kot so zdravstvene ustanove in šole, pri čemer posebej omenja čistilnike zraka z ustreznimi (HEPA) filtri.
Pri takem ukrepu je važen čas. Skrajni čas je zdaj, na začetku poletja. Če je nameščanje merilcev CO2 in prenosnih čistilnikov zraka enostavno, pa je naročanje velikega števila teh naprav lahko zamuden postopek. Še več časa zahteva vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav z energetsko rekuperacijo. Poletne počitnice so idealen čas za opremo učilnic, predavalnic in vrtcev.
Ne gre le za Covid-19. Gre tudi za vsakoletno gripo in drug respiratorne infekte, ki se prenašajo po zraku in povzročajo veliko obolevnost odraslih in otrok, iz obeh vzrokov pa veliko odsotnost z dela. Gre za radon, s katerim se spopada veliko šol, gre za onesnažen zrak v stanovanjskih in poslovnih prostorih industrijskih središč, ki se je na svetovni ravni povzpel na prvo mesto med vzroki smrti.
Ali se bodo vladne stranke spomnile, kaj so zahtevale takrat, ko so bile v opoziciji? Pomagal sem jim pisati te zahteve; sedaj zahtevam, da jih uresničijo.