Zdaj je prišlo tudi z vrha strokovne hierarhije: Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) se je pridružila stališču, da je vdihavanje okuženega zraka ključni način okužbe s koronavirusom. Doslej je aerogeni prenos vztrajno odrivala in okužbo pripisovala kapljičnemu prenosu z večjim izdihanim ali izkašljanimi kapljicami, ki iz dihalnih poti okužene osebe priletijo na obrazne sluznice druge osebe, če stojita na razdalji, ki je manjša od dveh metrov. Priseganje na kapljični prenos okužbe je imelo za posledico, da se SZO vse do junija lani ni zavzemala za maske: zakaj pa bi jih priporočala, če pa velike kapljice zaradi teže hitro padejo na tla in zadostuje, da ljudje stojijo slaba dva metra narazen?  

Šele po dobrem letu je prišlo do preobrata: SZO je konec aprila na svoji spletni strani pri navajanju načinov prenosa virusa postavila na prvo mesto vdihavanje okuženega aerosola in šele na drugo mesto odlaganje aerosola in večjih kapljic na obrazne sluznice. Pravilno je tudi pojasnila, zakaj se virus posebej dobro prenaša v slabo prezračevanih in prenatrpanih prostorih: zato, ker lahko aerosoli lebdijo v zraku daljši čas in prepotujejo razdaljo, ki  je daljša od dveh metra. To je razlaga, ki jo stotine znanstvenikov in najuglednejše svetovne revije zagovarjajo že od lanskega poletja in ki jo redki posamezniki skušamo razširjati tudi v slovenski javnosti zadnjega pol leta. 

New York Times (NYT) se je v obsežnem članku, objavljenem 7. aprila,  spotaknil ob dejstvo, da je SZO to prelomno spremembo v svojem stališču objavila skoraj neopazno, po njegovem mnenju pa bi novica zaslužila oznanjanje s fanfarami in veliko tiskovno konferenco. Podobno neodmevno je tudi ameriški CDC (Centers for Disease Control and Prevention) teden dni po SZO kategoriziral načine okužbe kot vdihavanje virusa, odlaganje virusa na izpostavljene sluznice in dotikanje sluznice z umazanimi rokami, onesnaženimi z virusom.

Nobenega dvoma ni, da se SZO in CDC trudita, da velikanska sprememba v njunem stališču ne bi  vzbudila pozornosti. Nad njima pa tudi nad sorodnimi ustanovami posameznih držav visi obtožnica, da so z zatiskanjem oči pred najbolj verjetnim načinom širjenja okužbe zakrivile stotisoče nepotrebnih smrti (in tisoče v Sloveniji). Obotavljanje SZO je bilo ob naraščajočih dokazih, da gre za aerogeni prenos, in odsotnosti dokazov, ki bi potrjevali kapljični prenos, v resnici zločinsko neodgovorno. Ob apelu več sto znanstvenikov je junija lani SZO popustila le v toliko, da je izjavila, da širjenja z aerosolom sicer ni mogoče izključiti, prav tako pa tudi ne dokazati. Oktobra je CDC dopustila arogeni prenos, vendar kot sekundarni način v posebnih okoliščinah. Celo v zadnji objavi, kjer priznava pomen vdihavanja virusa, je CDC zapisala, da nova razlaga v ničemer ne spreminja dosedanjih navodil. S tem zavajanjem še naprej povzroča škodo, saj napeljuje javnost k sklepanju, da dodatni ukrepi niso potrebni. Približno takšno je tudi stališče naše uradne stroke. 

NYT je podrobno razložil, kakšne spremembe prinaša aerogena teorija. Navodila bi se posvečala čiščenju zraka v notranjih prostorih s prezračevanjem ali s filtracijo, medtem ko bi bivanje na prostem  celo priporočala, seveda ob upoštevanju varne razdalje. Namesto omejitev zbiranja kar poprek bi se omejitve usmerjale na dogodke z veliko ljudmi v slabo prezračenih prostorih. V notranjih prostorih bi bile zlasti ob daljšem zadrževanju z drugimi ljudmi potrebne maske, ki zadržujejo aerosol (FFP2 maske), saj običajne kirurške maske aerosola ne zadržujejo dovolj. Maske na prostem bi priporočali le v primeru daljšega zadrževanja v neposredni bližini drugih ljudi. Zadostovalo bi umivanje rok, ne pa razlivanje milijonov ton razkužil po vseg mogočih notranjih in zunanjih površinah.

SZO (in tudi naš NIJZ) je res objavljala tudi navodila o prezračevanju, ki pa so bila namenjena bolnišnicam, negovalnim ustanovam in deloma šolam, poleg tega pa jih ni nikoli utemeljila kot odstranjevanje okuženega zraka. Nikoli ni opozarila na razliko med velikansko nevarnostjo notranjega okolja v primerjavi z neznatno nevarnostjo zunanjega. Celo obratno: ker je kršitve navodil mogoče preganjati le na prostem, so navodila delovala tako, da so se ljudje iz varnejšega zunanjega prostora umikali v nevarnejši notranji prostor.

S skrivanjem svojega spremenjenega stališča v eno vrstico na svoji spletni stani dela SZO novo velikansko napako. NYT je utemeljeno zapisal, da bi morala biti sprememba ukrepov, ki so bili leto dni zelo glasno oznanjani, sporočena s fanfarami, sicer bo ostala preslišana.  

V Sloveniji pospešeno rahljamo ukrepe, ne da bi se spraševali, zakaj so naši kriteriji za prehod od rdeče proti zeleni fazi kar nekajkrat milejši od drugih držav, na primer Nemčije. To nas na kratek rok verjetno ne bo kaznovalo: vstopamo v toplejše obdobje, okna so odprta, ljudje se bodo vse bolj gibali na prostem. Epidemija ne bo zamrla samo zaradi cepljenja, temveč tudi zaradi boljše prezračenosti prostorov. Če se bodo poleg tega dopustovalci izogibali zabavam v zaprtih prostorih, se bomo kolikor toliko dobro prebili čez poletje. Nato pa se nam utegne ponoviti slika lanske jeseni, saj bomo še vedno nepripravljeni na okužbo tam, kjer je najpogostejša: v notranjih neprezračenih prostorih.

Opozicijske stranke so nedavno na nujni seji odbora predlagale šest krakoročnih in srednjeročnih ukrepov, povezanih s prezračevanjem. Koalicijske stranke so jih zavrnile – razen priporočila za kampanjo o nujnosti prezračevanja. Nekoč bodo to razglasili za nadaljevanje napačnega ravnanja kljub vednosti, da je zakrivilo nepotrebne smrti, ampak  takrat bodo v parlamentu sedeli drugi poslanci.