Predstavljajmo si ministra za pravosodje, ki bi ob predlogu za vrnitev smrtne kazni dejal: »Gre le za delovno gradivo. Treba je prisluhniti vsem pobudam in preveriti, ali odprava smrtne kazni še služi svojemu namenu.« Bi kdo verjel, da smrtno kazen odločno zavrača? Ne. Razumel bi, da jo načrtuje in preverja odziv javnosti.
Minister za zdravje dr.Tadej Ostrc pravi, da je osnutek Zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu le delovno gradivo, da nič ni potrjeno in da so kritiki sklepali prehitro. Toda njegov nastop v Odmevih razkriva, da so kritiki zadeli v črno.
Pri tobaku je bil popolnoma jasen. Prepoved kajenja v zaprtih prostorih ostaja. Prepoved kajenja na šolskih igriščih ostaja. Prepoved kajenja v avtomobilu ob navzočnosti otrok ostaja. Arome v elektronskih cigaretah ostajajo prepovedane. Brez »morda«, brez delovne skupine, brez dodatnega razmisleka.
Pri alkoholu pa nič od tega. Ni rekel, da nočna prodaja alkohola ostaja prepovedana. Ni rekel, da jutranjega žganja ne bo. Ni rekel, da alkohola v šolah ne bo. Rekel je, da je treba prisluhniti pobudam za sprostitev, preveriti, ali stare omejitve še služijo svojemu namenu, in nato počakati na delovno skupino. To ni zanikanje. To je potrditev, da ostaja odprava ključnih omejitev Kebrovega zakona na ministrovi mizi.
Alkohol v Sloveniji vsako leto ubije skoraj tisoč ljudi in povzroča ogromno socialno, finančno in gospodarsko škodo. Ostrc se s to škodo spopada tako, da bo strokovno preverjal, ali nočno prodajo alkohola mladim, jutranje žganje in alkohol v šolah lahko uvrsti med ukrepe preventive in zdravega življenjskega sloga.
Minister je pri tobaku takoj povlekel črto. Pri alkoholu je ni. Gre za ponesrečen poskus odpravljanja škode pred referendumi s preklicem ukrepov, ki so manj dobičkonosni za domače zaslužkarje. Pri alkoholu še naprej pušča odprta vrata trgovcem, gostincem, bencinskim servisom in proizvajalcem alkohola.
Ministra obtožujem politične neodgovornosti in izdaje poslanstva, ki ga ima zdravstveni minister. Njegova dolžnost je omejevati nacionalno tragedijo, ki jo predstavlja alkoholizem, ne pa njeno poglabljanje. Za to pa ne nosi odgovornosti le minister, temveč tudi predsednik vlade, ki ministrove načrte zanesljivo pozna in z njimi soglaša.