Interventni zakon v povezavi s proračunom razkriva, komu oblast daje, ne razkriva pa, komu jemlje. In seveda jemlje. Predlagatelji navajajo 570 milijonov evrov proračunskega izpada, Fiskalni svet in večina finančnih strokovnjakov pa skoraj dvakrat toliko. Predlagatelji torej prikazujejo komaj polovico verjetnega izpada in ne povedo, kako bodo nastalo luknjo pokrili. To je zavestno prikrivanje finančnih posledic zakona.
Trden podatek je, da socialna kapica razbremenjuje približno 13.000 državljanov s plačami nad 7500 evrov, ki bodo v povprečju dobili okoli 400 evrov neto na mesec, tisti z najvišjimi plačami pa celo več deset tisoč evrov na mesec. Pokojninska in zdravstvena blagajna bosta zaradi nje izgubili okoli 100 milijonov evrov, zaradi sprememb za normirance pa ZPIZ še dodatnih sto milijonov. Napovedana ukinitev petega dohodninskega razreda bo javnim blagajnam vzela še približno 40 milijonov evrov.
Razlaga, da bo socialna kapica doma zadržala mlade inženirje in druge sposobne ljudi, je brezsramna laž. Koliko mladih inženirjev prejema več kot 7500 evrov bruto? Raziskovalci, inženirji, računalniški strokovnjaki in drugi visoko usposobljeni delavci od socialne kapice ne bodo dobili ničesar.
Tudi znižanje DDV za nekatera osnovna živila in energente je varljivo. Zaradi podražitev ga kupci skoraj ne bodo opazili, večina razbremenitve pa bo verjetno ostala pri proizvajalcih in trgovcih. Pa tudi če bi se v celoti prenesla v nižje cene, bodo največ pridobil tisti, ki največ trošijo: reveži bodo pri kilogramu krompirja prihranili nekaj centov, premožni kupci pa pri najboljšem mesu nekaj evrov. Torej bodo celo pri DDV bogati pridobili več kot revni.
Denarja pa ne bo zmanjkalo za nekatere druge prioritete. Rebalans povečuje odhodke na 18,8 milijarde evrov in obrambi dodaja skoraj 300 milijonov evrov. S tem ustvarja 2,2 milijarde primanjkljaja, kar je najverjetneje lakirana številka zaradi maastrichtskih kriterijev.
Ob vseh teh izpadih pa oblast vnaprej izključuje najbolj logičen vir dodatnih prihodkov: premoženja najbogatejših ne namerava obdavčiti. Zato zahtevamo jasen odgovor: kje bo vzela manjkajoči denar? Bo zvišala davke in prispevke večini, povečala javni dolg ali zmanjšala sredstva za pokojnine, zdravstvo, šolstvo in socialno varnost? Karkoli bo izbrala, bodo na izgubi vsi razen enega odstotka najbolje plačanih posameznikov,
Na področju zdravstva zakon ponovno dovoljuje dvojno prakso, na široko odpira javno blagajno zasebnikom in dovoljuje svobodno razpolaganje z dobičkom. Za razcvet zasebnega zdravstva so nujno potrebne čakalne dobe v javnem sistemu, zato bodo ostale nespremenjene, javna zdravstvena mreža pa b o oslabljena vse do popolnega razpada.
Naivno je razmišljanje, da z argumenti lahko prepričamo predlagatelja zakona, da bo popravil napake. Natanko se zaveda, kaj počne in to tudi hoče storiti. Hoče vzpostaviti spremembo družbenih odnosov, drugo republiko, ki ne pomeni manj države, temveč več države tam, kjer oblast potrebuje moč, in manj države tam, kjer državljani potrebujejo njene storitve. Najbogatejšim namenja privilegije, vsem drugim krči obseg in dostop do socialnih pravic. Gre za načrtno socialno razslojevanje slovenske družbe.