Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani se odpira le nekaj mesecev po izraelskem posegu v slovenske volitve. Obisk vodilnih ljudi obveščevalne družbe Black Cube na sedežu SDS so dokumentirani, Sova pa je potrdila delovanje tuje paraobveščevalne strukture in stike s slovenskimi subjekti. Oblast kljub temu preprečuje parlamentarno preiskavo, ki bi ugotavljala, kdo je operacijo naročil in plačal. Namesto tega bi preiskovala tiste, ki so afero razkrili.

Zato lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je veleposlaništvo dogovorjeno plačilo za pomoč pri volitvah. Popolni obrat slovenske politike je plačilo za opravljene storitve izraelskih služb ali pa pristajanje na izsiljevanje zaradi tega, kar o njej vedo izraelski operativci. Dokler oblast skriva odgovore, ima javnost pravico do takega mnenja.

Dobitnik te kupčije gotovo ni Slovenija. Izrael ji danes ne more dati mednarodnega ugleda, saj je zaradi uničenja Gaze, okupacije Zahodnega brega in genocida vse bolj osamljen. Veleposlaništvo v Sloveniji potrebuje veliko bolj kot Slovenija. V Ljubljani dobiva novo politično, gospodarsko, varnostno in propagandno oporišče, kakršno bo po razkritju metod Black Cube drugod v Evropi vse težje vzpostavljal. Slovenija mu vrača trgovanje z orožjem, odpira poslovne in državne ustanove ter pomaga preprečevati evropske obsodbe njegovih dejanj.

Ljudje po svetu se zgražajo nad tem, kar počne naša vlada, četudi so tudi njihove vlade dvolične. Doslej so v Sloveniji mnogi videli majhno državo, ki je Palestino priznala in se postavila na stran mednarodnega prava. Zdaj gledajo državo, ki po tujem posegu v njene volitve odpira vrata omrežju, povezanemu s tem posegom. Velika večina slovenskih državljanov temu nasprotuje, toda Janša se tudi tokrat ne meni za večinsko voljo državljanov, temveč slovensko zunanjo politiko podreja svojim osebnim političnim interesom.

Tabla na Dimičevi ne bo dokaz prijateljstva med narodoma. Bo znamenje, da je tuja operacija dobila stalni naslov, slovenska oblast pa račun, ki ga bo namesto nje plačevala vsa država.