Nova knjiga Borisa Vezjaka Skrajna desnica v Sloveniji ni knjiga, napisana z varne razdalje, ampak sproten zapis dogajanja v času, ko se je skrajna desnica pri nas krepila. Vezjak je sproti beležil dogodke, izjave, simbole in povezave ter odzive politike, policije in medijev – tudi takrat, ko se večini vse to še ni zdelo pomembno.
Prav zato je knjiga dragocena. Kar bi se sicer izgubilo med starimi novicami in objavami na družbenih omrežjih, Vezjak povezuje v jasno zgodbo. Pokaže, da ulična skrajna desnica nikoli ni bila ločena od parlamentarne desnice. Med njima so ves čas obstajale idejne, politične in osebne povezave. Skrajne skupine so na ulici in družbenih omrežjih preizkušale, kako daleč je mogoče iti z rasizmom, sovraštvom in napadi na manjšine. Ko se je pokazalo, da družba takšno govorico dopušča, jo je tudi uradna desna politika vse bolj odkrito prevzemala v svoj jezik.
Vezjak ni samo kronist. Je filozof, ki zna v politični izjavi prepoznati laž, manipulacijo ali prevaro. Iz posameznih dogodkov zna sestaviti širšo sliko. Že dolgo spremlja širjenje rasizma, teorij zarote, izmišljene nevarnosti »kulturnega marksizma« in navado skrajne desnice, da za skrajneže razglaša vse svoje nasprotnike.
Posebej pomembna je njegova kritika medijev. Ne sprašuje se samo, o čem poročajo, ampak tudi, česa ne opazijo, kaj zmanjšujejo na nepomemben dogodek in komu z navidezno nevtralnim poročanjem pomagajo, da postane sprejemljiv.
Ta knjiga je samo zadnji del orjaškega Vezjakovega opusa. Že desetletja skoraj vsak dan spremlja slovensko politiko, medije in javni govor. Njegovo delo povezuje filozofijo, presojo argumentov, medijsko kritiko in politično analizo. Nastal je edinstven arhiv slovenske družbe, ki mu težko najdemo primerjavo.
Njegova besedila pa niso samo analize svojega časa. So pogosto tudi preroška – žal. Opozorila, ki so se v času,ko so bila zapisana, zdela pretirana ali malo verjetna, se danes uresničujejo v središču slovenske politike.
Kljub temu ostaja skoraj načrtno prezrt. Dela takšnega obsega, kakovosti in družbenega pomena ni mogoče spregledati po naključju. Prezrt je, ker je neprijeten: ne prizanaša oblasti, opoziciji, medijem niti univerzi. Njegove ugotovitve je težko spraviti v televizijsko minuto, še težje pa jih je zanikati, saj so podprte z imeni, datumi in navedki.
Vezjak je preslišan zato, ker nočemo slišati, kar nam pripoveduje. Njegova nova knjiga dokazuje, kako veliko o Sloveniji pove prav ta molk – in kako visoko ceno plačujemo, ker njegovih opozoril ne jemljemo resno.
Knjiga je brezplačno dostopna na Vezjakovi spletni strani.