Kako bo to storila? Proračun ima že zdaj velik primanjkljaj, interventni zakon pa bo javne prihodke zmanjšal še za približno milijardo evrov na leto. Obenem se hitro povečujejo izdatki za vojsko. Ta denar ne bo več na voljo drugim javnim sistemom.
Država težko varčuje z zniževanjem plač učiteljev, zdravnikov ali medicinskih sester. Edino v zdravstvu ima precejšen prostor za varčevanje: omeji lahko obseg storitev, ki jih plačuje ZZZS. Zdravnik lahko ostane dobro plačan, bolnišnica pa opravi manj pregledov in posegov, kot jih potrebujejo bolniki. Na ta način država uslužno odpira vrata dvojni praksi in čisti zasebni praksi.
Predstavljajmo si specialista v javni bolnišnici. Ima znanje, čas in pred vrati bolnike, ki jih je sposoben zdraviti, toda zdravstvena blagajna nima denarja, da bi njegovi ustanovi plačala dovolj velik program. Nima ga dovolj tudi za zasebnike, ki delajo v javni mreži. Zdravnik se bo počutil moralno zavezanega, da pacientu svetuje:»Tukaj boste čakali. Lahko pa pridete k meni popoldne.«
Če imate denar.
Država bo ustvarila samoojačevalni mehanizem. Manj denarja za javne storitve pomeni daljše čakalne vrste. Daljše čakalne vrste ustvarjajo več samoplačnikov. Več ko je zasebnega dela, bolj zdravnike vleče iz javnega zdravstva in ga prazni. Finančno in kadrovsko siromašno javno zdravstvo ustvarja trg zasebnemu.
Oblast državljane prepričuje, da jim bo z davčnimi razbremenitvami nekaj dala. Morda nekaj evrov zaradi nižjega DDV, pa še to najverjetneje ne, ker trgovci ne bodo znižali cen. Predvsem pa z nekaj dodatnimi evri državljan ne bo mogel plačati specialističnega pregleda, diagnostične preiskave ali operacije, ki jih je doslej plačala javna blagajna.
Naj boljšem, in to zelo na boljšem, bodo že doslej najbolje plačani posamezniki. Samo socialna kapica bo približno 16.000 najbolje plačanim zaposlenim in njihovim delodajalcem pustila okoli 140 milijonov evrov na leto. Ta denar bo zmanjkal v socialnih blagajnah.
Rezultat bo zdravstvo za dva razreda državljanov: kdor bo imel denar, bo zdravljen hitro; kdor ga ne bo imel, bo čakal v izropanih ostankih nekdanjega dobrega javnega zdravstva.
Takrat se morajo tisti, ki danes hvalijo ukrepe nove vlade, pa bodo skupaj s kritiki vlade tičali v dolgih čakalnih vrstah, spomniti, kaj so podpirali: da se javnim službam vzame denar in da se javne storitve spremenijo vzasebni posel.