Slovenija je prvi val covida prestala med najuspešnejšimi evropskimi državami. K temu je pomembno prispevalo dobro organizirano javno zdravstvo. Toda pozno jeseni 2020 smo se pri sedemdnevnem povprečju dnevnih smrti na milijon prebivalcev povzpeli na svetovni vrh. V prvih treh letih epidemije je v Sloveniji umrlo 9.000 ljudi več, kot bi jih pričakovali glede na umrljivost pred epidemijo. Najhuje je bilo v domovih starejših.

Oblast je za neuspeh krivila državljane, njihove zabave, martinovanja in nespoštovanje prepovedi. Odgovor na vsak nov val je bil več istih ukrepov: manj stikov, več razkuževanja, strožje omejevanje gibanja in drakonske kazni.

Glavna napaka v Sloveniji (in tudi drugod) je bila vztrajanje pri prepričanju, da se virus širi predvsem z večjimi kapljicami in prek okuženih površin. Že od spomladi 2020 pa so se kopičili dokazi, da se prenaša predvsem z vdihavanjem aerosola, ki v zaprtem prostoru lebdi več ur podobno kot cigaretni dim. Ta način širjenja je z enoletno zamudo priznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Sam sem nevarnost okuženega zraka javno utemeljil že 2. junija 2020. Ves čas epidemije sem v številnih člankih in pismih ministrstvom ter v video posnetku za šole pozival k učinkovitemu prezračevanju javnih prostorov. Inovator Mitja Vilar je že marca predlagal preprost sistem za odvajanje okuženega zraka iz bolnišnic, domov starejših in učilnic. Ostala sva brez ustreznega odziva epidemiološke stroke in zdravstvene oblasti.

Če bi uradna epidemiološka stroka in država sprejeli, da je glavni problem okuženi zrak, bi morali dati temu glavni poudarek v navodilih in sprožiti preverjanje prezračevanja javnih ustanov in nameščanje merilcev CO₂ ter vgrajevanje filtrov HEPA v prezračevalne naprave. Namesto običajnih kirurških mask, ki so neučinkovite pri zadrževanju aerosola, bi morali ljudem priporočiti uporabo mask FFP2. (Te maske bomo potrebovali tudi ob prihodnjih valovih covida, gripe in drugih respiratornih okužb.)

Namesto tega je prezračevanje ostalo droben tisk na spletni strani NIJZ in občasna beseda na koncu seznama drugih ukrepov. Toda prezračevanje ni bilo higienski dodatek, bil je manjkajoči osrednji ukrep.

Z ukrepi, o katerih sem pisal, bi lahko preprečili več tisoč smrti. Druge države so uvedle neodvisne preiskave ravnanja oblasti med epidemijo. Slovenija se ji še vedno izogiba.

Danes je znova na oblasti vlada, ki je državo vodila med epidemijo. Toda tudi Golobova vlada ni na področju prezračevanja storila praktično ničesar. Ali bo tudi v prihodnjih valovih gripe, covida in drugih respiratornih infektov ostalo tako?

Podrobneje sem o tem takrat pisal v dveh esejih:

Prezračevanje: preprečimo umiranje na pragu odrešitve

Znanstveni polom stoletja

V naslednjih objavah bom predstavil, kaj smo predlagali že leta 2020, kaj so po epidemiji storile druge države in kaj moramo pred prihajajočo jesenjo storiti vsaj kot posamezniki, če se že ne moremo zanesti na državo.