Tudi sam imam z RTV Slovenija precej težav. Ne zato, ker bi bila preveč leva ali preveč desna, ampak ker je postala premalo novinarska.

V strahu pred očitkom pristranskosti se RTV zateka v »uravnoteževanje«. Strokovno in argumentirano komentiranje lastnih uglednih novinarjev nadomešča s soočanjem pristranskih komentatorjev z nasprotnih političnih polov. Če nekdo trdi, da je Zemlja okrogla, drugi pa, da je ploščata, ni naloga televizije, da obema nameni po tri minute. Njena naloga je preveriti dejstva, jih postaviti v kontekst in povedati, kaj drži. Takšno ravnanje že danes kaže strah pred politiko: bolje je ne presoditi ničesar, da se ne zameriš nikomur.

Če bo RTV finančno še bolj odvisna od vsakokratne vlade, bo tega strahu več, ne manj. Televizija bo še previdnejša, bolj sterilna in še manj gledljiva.

Prav zato jo je treba braniti. Ne takšne, kakršna je, ampak kot javni medij, ki mora biti dovolj neodvisen, da lahko nadzoruje vsako oblast.

Ukinitev RTV-prispevka se marsikomu zdi privlačna: končno ne bo več položnice za televizijo, ki je morda sploh ne gleda. Toda RTV zaradi tega ne bo brezplačna. Če bo ostala javna, jo bomo plačevali iz drugih davkov. Spremenilo se bo samo to, kdo bo držal roko na pipi. Če bo njen denar vsako leto odvisen od proračuna in politične večine, bo oblast dobila učinkovito sredstvo nagrajevanja poslušnosti in kaznovanja neposlušnosti.

Ob tem se pogosto pozablja, da RTV ni samo televizijski program. Javna radiotelevizija mora opravljati naloge, ki komercialnih medijev ne zanimajo, ker ne prinašajo dovolj gledalcev in oglasov: regionalne in manjšinske programe, kulturo, izobraževanje, programe za otroke, za ljudi z oviranostmi in druge vsebine, ki so pomembne za javnost, četudi niso komercialno zanimive.

Sedanji način financiranja je mogoče izboljšati, toda ne tako, da RTV postane bolj odvisna od politike.

RTV potrebuje boljše novinarstvo, ne političnega gospodarja.