Očitek, da je tuja zasebna obveščevalna agencija Black Cube posegla v svobodno oblikovanje volilne volje državljanov in s tem v integriteto parlamentarnih volitev, je sprožila vrsto ustavnih pritožb posameznikov in skupin državljanov, ki so merile na razveljavitev volitev. Nekateri pritožniki smo Ustavnemu sodišču še dodatno predlagali, naj presodi ustavnost zakonske ureditve, ki po našem mnenju volivcem ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva v primerih posegov v volilni proces.

Prvo izmed teh pritožb, volivca dr. Roka Lampeta,  je Ustavno sodišče večinsko zavrglo  iz formalnih razlogov, ker je presodilo, da je vezano na veljavno zakonsko ureditev. Ta pa volivcu po končanih parlamentarnih volitvah sploh ne omogoča, da bi zahteval sodno presojo domnevne kršitve svoje volilne pravice.

Toda sodišče se pri tem ni ustavilo. Istočasno je začelo postopek za oceno ustavnosti prav te zakonske ureditve. To pomeni, da se je tudi samo vprašalo, ali je sprejemljivo, da ima državljan sicer ustavno pravico do svobodnih in poštenih volitev, nima pa učinkovitega sodnega sredstva, s katerim bi lahko zahteval presojo, ali je bila ta pravica kršena.

To pa je bilo osrednje sporočilo več ustavnih pritožb.

Odločitev ustavnega sodišča zato ni konec zgodbe. Čeprav prve pritožbe ni vsebinsko obravnavalo in bo verjetno enako ravnalo z naslednjimi, je prav zaradi nje odprlo pomembno ustavnopravno vprašanje, ki ga slovenska sodna praksa doslej še ni razrešila. Če bo na koncu ugotovilo protiustavnost veljavne ureditve, bo ta postopek pomenil pomemben korak k učinkovitejšemu varstvu volilne pravice vseh slovenskih državljanov pri vseh bodočih volitvah.