V Glasu ljudstva smo predstavili zakon, ki uvaja dva redna referendumska dneva in omogoča, da poleg poslancev državnega zbora tudi volivci dajo pobudo za posvetovalni referendum.
Naša ustava določa, da ima oblast ljudstvo ter da jo izvršuje posredno, preko svojih predstavnikov, ki jih izbere na volitvah, in neposredno z referendumi. Referendum je torej eden temeljnih ustavnih institutov. Kljub temu pa je njegova ureditev zastarela in po nepotrebnem omejuje učinkovito sodelovanje državljanov pri odločanju.
V Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) predlagamo dve spremembi, ki lahko trajno izboljšata delovanje slovenske demokracije.
Prva je uvedba dveh stalnih referendumskih dni letno, praviloma na prvo nedeljo v aprilu in prvo nedeljo v oktobru. Tako bi se vsi referendumi, za katere bi bili izpolnjeni zakonski pogoji, praviloma izvedli na isti dan.
To pomeni manj stroškov. Uradni podatek o stroških referenduma je 7 milijonov evrov. Če bi štiri referendume v enem letu izvedli na dva, bi to zmanjšalo stroške za najmanj 10 milijonov, v primeru številnejših referendumov pa še za znatno več.
Stalna dneva pomenita tudi boljšo organizacijo, večjo predvidljivost in manj možnosti za politična preigravanja o datumu referenduma.
Pomeni pa tudi večjo volilno udeležbo. Ker bosta referendumska dneva znana vnaprej, bodo ljudje lažje načrtovali svojo udeležbo. To bo prispevalo k večji udeležbi in večji verjetnosti, da bodo referendumi dosegli zakonsko določen kvorum.
Druga sprememba omogoča, da najmanj deset tisoč volivcev zahteva razpis posvetovalnega referenduma. Danes ga lahko predlaga le Državni zbor, zato je njegova uporaba v celoti odvisna od politične volje parlamentarne večine. Nova ureditev omogoča, da pomembna javna vprašanja na dnevni red postavijo tudi državljani. Odpirala bi se lahko vprašanja, ki se jim oblast izogiba. Čeprav izid posvetovalnega referenduma parlamenta pravno ne zavezuje, predstavlja jasno in neposredno izraženo voljo državljanov. V demokratični družbi ima takšno sporočilo veliko politično težo in ga odgovorna oblast ne more prezreti.
Ta zakon nikomur ne jemlje nobene pristojnosti. Ne spreminja ustavne ureditve referendumov, ne posega v referendumski kvorum in ne uvaja novih vrst referendumov. Krepi pa ustavno načelo, da oblast pripada ljudstvu, ter državljanom omogoča lažje in učinkovitejše uresničevanje njihove pravice do neposrednega sodelovanja pri izvrševanju oblasti.
To ni zakon ene politične opcije. Koristil bo vsaki prihodnji vladi in vsaki prihodnji opoziciji. Predvsem pa bo koristil državljankam in državljanom pri neposrednem izvajanju vladavine ljudstva. Zelo bi bilo nenavadno, če ga ne bi podprle vse stranke.
Referendum ne sme biti izredni dogodek. Postati mora reden, predvidljiv in zaupanja vreden del demokratičnega odločanja. Poleg volilnega dne bomo dobili še dva praznika demokracije.