V Civilni iniciativi Glas ljudstva se pridružujemo pobudi sindikatov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Razvoja države nočemo prepustiti tistim, ki pod besedo razvoj razumejo davčna darila najbogatejšim, osiromašenje javnih dejavnosti in privatizacijo skupnega dobra. To ni razvojni zakon, ampak zakon za razkroj socialne države; zakon, ki Slovenijo obrača od solidarnosti k pohlepu.
Zakon v enem zamahu posega v davčni sistem, zdravstvo, socialno državo, dolgotrajno oskrbo in delovna razmerja. Sprejet je bil čez noč, brez resne javne razprave, brez dialoga med socialnimi partnerji in brez jasnega mandata ljudi.
Desna koalicija pod krinko razvoja uvaja rešitve, ki koristijo predvsem kapitalu, delodajalcem in najbogatejšim posameznikom, škodijo pa vsem ostalim: razvojno oziroma bogataško kapico, ki najvišjim plačam odpušča socialne prispevke, ugodnosti za dohodke iz premoženja in znižanje DDV, ki bo koristilo predvsem trgovcem. Skupaj to pomeni eno milijardo manj v prihodkih države in socialnih blagajn. Milijarda manj pomeni operacije, ki jih ne bo, domove za starejše, ki jih ne bo, stanovanja za mlade, ki jih ne bo. Pomeni šole, vrtce, pokojnine in javne storitve, ki bodo slabše, dražje in manj dostopne.
Milijardno luknjo bomo morali zapolniti vsi drugi državljani: z zvišanjem drugih davkov, novimi davki ali z doplačili javnih storitev. Ali pa z zadolževanjem in prelaganjem dolga na bodoče generacije. V vsakem primeru pa to pomeni prelivanje denarja od najrevnejših k najbolj bogatim.
Zavajajoča je trditev, da bodo davčne razbremenitve same od sebe ustvarile razvoj. Če bi bilo to res, bi morala oblast ukiniti vse davke. V resnici se milijoni evrov, ki bodo šli v žepe enega odstotka najbogatejših državljanov, ne bodo prelili v razvoj, nova delovna mesta, javna stanovanja ali javne storitve. Končali bodo v kapitalskih donosih, nepremičninah in jahtah.
Največji udarec pa grozi javnemu zdravstvu.
Legalizacija dvojne prakse pomeni razgradnjo javne zdravstvene mreže, prelivanje kadrov in denarja iz javnih ustanov k zasebnim izvajalcem, poviševanje cen in vse večjo odvisnost države od izvajalcev podjetnikov. Zlasti javne bolnišnice bodo imele manj denarja, čakalne dobe za zdravljenje najtežjih primerov se bodo podaljšale in država bo prisiljena uvesti doplačila.
Dobili bomo dvotirno zdravstvo: hitrejšo pot za bogate in čakalne vrste za večino. Eno zdravstvo za tiste, ki bodo lahko plačali, in drugo za vse ostale.
Nova oblast si je med cilje zapisala vitko državo. Toda vitka država v njeni ideologiji ne pomeni učinkovite države. Pomeni šibko državo, ki nima dovolj sredstev za javne storitve in mora zato svoje osnovne naloge vse bolj prepuščati zasebnikom. Pomeni državo, ki je talka kapitala.
Mi verjamemo v drugačno državo.
V državo, kjer javno zdravstvo ni strošek, ampak civilizacijski dosežek. Kjer socialna varnost ni breme, ampak temelj dostojanstva. Kjer davki in prispevki niso razumljeni kot ropanje državljanov, ampak način, kako skupaj financiramo šole, bolnišnice, vrtce, pokojnine, oskrbo starejših in prihodnost mladih.
Zato jasno sporočamo, da temu zakonu nasprotujemo. Pozivamo vse, ki delijo naše mnenje: podpišite zahtevo za razpis referenduma. Povejte za zbiranje podpisov svojim prijateljem, sodelavcem, sosedom in družinskim članom. Povejte jim, da ne gre samo za ta zakon in tudi ne za običajen spor med levico in desnico. Gre za temeljno odločitev, kakšna država bomo: država skupnega dobrega ali zasebnih interesov, država za ljudi ali za kapital, država solidarnosti ali pohlepa. Gre za poskus ugrabitve socialne države — in tega ne bomo dopustili.