Zakon o interventnih ukrepih posega v davčni sistem, zdravstvo, socialno državo in delovna razmerja. Skuša se ga skuša sprejeti brez resne javne razprave, brez dialoga med socialnimi partnerji in brez jasnega mandata ljudi.

Pod krinko “razvoja” se uvajajo davčne razbremenitve za najbogatejše, zmanjšujejo javni prihodki in odpira prostor privatizaciji javnih storitev. Hkrati pa ni nobenega resnega odgovora, kako bodo potem financirani zdravstvo, dolgotrajna oskrba, pokojnine in druge javne storitve. Govorimo o možnem izpadu okoli milijarde evrov javnega denarja. Milijoni evrov, ki jih bodo pridobili že danes najbolje plačani posamezniki, se ne bodo prelili v nova delovna mesta, stanovanja ali boljše javne storitve. Veliko verjetneje je, da bodo končali v kapitalskih donosih, nepremičninah in privatizaciji skupnega prostora, medtem ko bo račun za izpad javnih prihodkov nosila celotna družba.

Največji udarec grozi javnemu zdravstvu. Legalizacija dvojne prakse pomeni postopno razgradnjo javne zdravstvene mreže in krepitev zasebnih interesov. “Vitka država” v praksi pomeni državo, ki postane talka kapitala.

To ni običajen spor med levico in desnico. Gre za vprašanje, ali bo država še služila skupnemu dobremu ali pa bo postopno podrejena interesom najmočnejših ekonomskih skupin.

To ni modernizacija države. To je začetek njene ugrabitve s strani kapitalskih oligarhov.