V Angliji te dni odmeva škandal z zasebnim laboratorijem, ki je izdal več kot štirideset tisoč lažno negativnih testov na Covid-19. Regija, ki je imela še na začetku meseca majhno število okužb, je sedaj center epidemije. Strokovnjaki izjavljajo:  če tisočem ljudem poveš, da niso kužni in lahko hodijo naokrog po dnevnih opravkih, so posledice lahko uničujoče: kažejo se z okužbami, smrtmi in preobremenjenimi bolnišnicami.

Slovenska vlada je več kot trideset tisoč ljudem že na dan cepljenja s cepivom Janssen izdala PCT potrdilo, kar je pomenilo, da se lahko takoj gibljejo naokrog po dnevnih opravkih, ne da bi morali opravljati redna testiranja. Minister za zdravje se je pohvalil, da je cepljenim prihranil stroške testiranja. Cepljenja, ki bi še isti dan podelilo varnost cepljenemu in njegovim stikom, medicina ne pozna in ga je nemogoče razumno utemeljiti. Zato je bilo mučno gledati stanovske kolege, kako so na televiziji kot pokvarjena gramofonska plošča ponavljali, da minister za zdravje ni storil nič napačnega, in uporabljali njegove besede, da ni šlo za strokoven, temveč za administrativen ukrep. Dr. Bojana Beovič in dr. Mateja Logar, ključni osebi med vladnimi strokovnjaki, sta se celo zatekli k negaciji pomena potrdila z izjavo, da nihče nikoli ni rekel, da potrdilo o cepljenju pomeni zaščito. Kakšen je torej sploh bil namen tega potrdila? Matjaž Jereb, vodja Oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki, ga ne pozna, vendar trdno verjame v modrost političnih odločevalcev. »To je bila politična odločitev, vsekakor je imela namen, ki je po mojem mišljenju pozitiven«. Nobenega vsaj blagega dvoma, kaj šele ogorčenja, da je ukrep povozil stroko, da je ogrožal ljudi, da je prispeval k širjenju epidemije in da je napeljeval k izbiri najslabšega in za mlade ženske najbolj nevarnega cepiva, ki so ga v številnih državah že mesece pred tem opustili.

Če ste PCT potrdilo doslej razumeli kot dokument, s katerim dokazujemo drug drugemu, da se ne ogrožamo, ste se motili. Vlada vas je z obljubo o takojšnji »svobodi« spravila na limanice in sami ste si krivi, da ste ji nasedli. Seveda je jasno, da vas detektorji QR kode v tujini ne bi spustili v svojo državo, preverjajo namreč datum cepljenja. Saj res: kako so pri nas prelisičili to prepreko?

Vsem trem strokovnjakom zastavljam naslednja vprašanja: Kaj je bil cilj ukrepa, da je bil pomembnejši od varnosti desetisočev državljanov? Ali so ga pripravljeni braniti pred mednarodnim strokovnim forumom? Ali je etično, da medicinska stroka molči, kadar administrativni ukrep ogroža zdravje ljudi?

Dr. Milan Krek, direktor NIJZ je prav v tem času obtožil državljane, da goljufajo s PCT potrdili.  »Kdor je kupil potrdilo o cepljenju, ima vpisano, da je cepljen, čeprav ni cepljen. S kupovanjem lažnih potrdil sami sebe pošiljajo v smrt,« je bil ogorčen. Ni mu padlo na pamet, da bi lahko njegove besede kak zlonamernež preusmerili na  vlado. Nekako takole: »Vlada je goljufala s PCT potrdili. Kdor je dobil PCT potrdilo, ima vpisano, da je cepljen, ni pa  zaščiten. S podeljevanjem lažnega občutka varnosti  je vlada ljudi pošiljala v smrt.« No, tu se podobnost konča. Državljan ogroža poleg drugih tudi samega sebe, vlada pa sto tisoče drugih.

Krek je med razlogi za širjenje okužb naštel prevelika zbiranja, kot so demonstracije, velika druženja, študentski žuri in rojstni dnevi. Kot bi poslušal predsednika vlade. Kakšna sramota za človeka, ki je na čelu NIJZ in bi po letu in pol epidemije moral nekaj vedeti o njenem širjenju. Po vsem svetu strokovnjaki med ključna žarišča uvrščajo tiste notranje prostore, kjer se ljudje iz različnih mehurčkov družijo velik del dneva: učilnice, predavalnice in delovna mesta, kjer si posamezniki predajajo okužbo in jo nato doma preko družinskih članov prenašajo v druge učilnice in na druga delovna mesta.

Vlada ne vidi potrebe po kakršnih koli dodatnih ukrepih. Kljub spoznanju držav, kjer je stopnja precepljenosti bistveno večja, da cepljenje ne zadostuje, vlada verjame, da je cepljenje vse in hkrati edino, kar bo poslej nudila državljanom. Tako misli tudi dr. Krek. »Ukrepi so dani, a jih (ljudje) ne upoštevajo, ker želijo biti svobodni. Svoboda se konča, ko ležiš v rešilcu in čakaš pred polno bolnišnico.« Niti on niti kdor koli od drugih uradnih govorcev, strokovnjakov in politikov v času, ko se epidemija spet nebrzdano širi, ko je umrljivost cepljenega osemdesetletnika večja kot necepljenega štiridesetletnika in ko se pri PCT oblast vse bolj zanaša na črko P, torej prekuženost, nikoli ne omeni monitorjev CO2, čistilnikov zraka in FFP2 mask. Če so ob nenehno spreminjajočih se ukrepih v  čem dosledni, so dosledni v svojem molku o prezračevanju. K temu je potrebno dodati tudi medije. Nisem še doživel, da bi katerikoli novinar vrtal v  politične in zdravstvene odločevalce, zakaj se pri nas ne izvajajo ukrepi za čiščenje zraka v zaprtih prostorih kot v drugih državah? Vsaj od letošnjega aprila je tudi s terensko raziskavo potrjeno, da prezračevanje zmanjša okužbe v šolskih razredih za dve tretjini, bistveno bolj kot z zmanjševanjem števila učencev v razredih, nošnjo mask in – na zadnjem mestu – dvakrat tedenskim testiranjem pred vstopom v šolo. Ali moji kolegi (in učenci) sploh kaj berejo?

Krek poziva ljudi, naj najdejo izgubljeni kompas tako, da poslušajo stroko in jo upoštevajo. Katero stroko, doktor Krek? Ali mislite stroko, ki se uklanja političnim in administrativnim odločitvam?  Ali tisto, ki iz napuha in samozadostnosti neznanja ne posluša nasvetov in ne gradi na izkušnjah drugih strokovnjakov? Ali tisto, ki je v domovih starejših občanov pustila umreti vsaj tisoč ljudi, ki bi lahko preživeli? Ali tiste nemedicinske stroke, ki se ne oglasijo, čeprav bi se morale?

Ni  velika uganka, pred katerim Janezom se upogiba medicinska stroka na čelu z ministrom. Je pa velika sramota.