Skoraj v vseh državah severne poloble se je število novih primerih okužbe izrazito zmanjšalo. Nekateri strokovnjaki so pohiteli z mnenjem, da je to zasluga cepljenja, drugi so previdnejši: število novih primerov se namreč zmanjšuje tudi v državah, ki s cepljenjem močno zaostajajo. Junijski rezultati so domala v vseh evropskih državah nekajkrat boljši od tistih med zadnjim valom epidemije spomladi. V EU je od marca do junija število novih primerov upadlo od približno 400 na 30 na dan na milijon prebivalcev. Slovenija je s 36 primeri na dan podobno »uspešna« kot ZDA s 34 primeri kljub znatno slabši precepljenosti (38 proti 54 % prebivalstva). Nasprotno pa najbolj precepljena evropska država Velika Britanija (65 %) doživlja nov porast z 250 primeri na dan.
V državah z izrazitimi letnimi časi se število primerov zmanjšuje z nastopom toplejšega vremena. V Južni Ameriki se kljub cepljenju število okužb ta čas povečuje: v zadnjem tednu – na začetku zime – beleži ta kontinent najvišje dnevno število obolelih doslej: več kot 300 na dan. Obstajajo tudi izjeme: v ZDA je prišlo do poletnih valov okužb v krajih, ki so poleti tako vroči, da ljudje prebijejo v zaprtih prostorih več časa poleti kot pozimi. To se ujema z mojim opažanjem izpred nekaj mesecev, da je število infekcij v bogatih državah Arabskega polotoka večje v poletnem času, ki sem ga prav tako razložil z zatekanjem v klimatizirane prostore (hlajenje še ne pomeni prezračevanja).
Znanost doslej ni našla pojasnila za sezonske respiratorne infekte. Zateka se k šibkim hipotezam o vplivu UV žarkov, pa tudi toplote, vlage in vitamina D in z njim povezano večjo odpornostjo. Vse doslej je zatiskala oči pred razlago, da se respiratorni infekti v hladnejši mesecih pogostejši zaradi vdihavanja kužnega zraka, ki se kopiči v neprezračenih prostorih. Ob toplejšem vremenu so okna bivališč dlje časa odprta, v hladnih mesecih pa zaradi varčevanja z energijo ali zaradi (neutemeljenega) strahu pred prehladom večinoma zaprta. Dosedanja uradna razlaga je zavračala možnost okužbe z vdihavanjema okuženega aerosola, ki lebdi v zraku, in jo pripisovala stiku z večjimi kapljicami sline, ki pristanejo na sluznicah obraza ali pa si jih nanje prenesemo z rokami. Ob potrditvi aerogenega prenosa so dosedanja navodila tragično pomanjkljiva: kot da bi okuženo vodo pred pitjem precedili skozi kuhinjsko cedilo in pomili kozarec, namesto da bi jo zamenjali s čisto. Taka so namreč navodila: maska, ki je premalo gosta, da bi zadržala aerosol, in čiščenje površin, namesto izogibanje vdihavanju okuženega zraka. Na prvem mestu bi torej moralo biti prezračevanje.
Vrnimo se k cepljenju: njegove izjemne koristi nikakor ne zmanjšujem. Zanesljivo je dramatično zmanjšalo število smrti tistih starejših ljudi, ki so se cepili. Da doslej še ni bilo učinkovito pri širjenju okužb, je napovedala sama stroka, saj bi bilo za tak učinek potrebno doseči 70 % precepljenost. Zaradi bolj nalezljive delta različice se danes priporoča celo 90 % precepljenost.
Kakšnen je verjetni scenarij za prihodnjo polovico leta v Sloveniji?
Sproščanje ukrepov zaradi napačne predpostavke, da je cepljenje učinkovito celo ob majhnemu številu cepljenih, bo prispevalo k še bolj ležernemu in parazitskemu odnosu do cepljenja. Vedno težje bo doseči spoštovanje smiselnih navodil, kot so primerna maska in vzdrževanje razdalje do oseb, ki ne spadajo v naš »mehurček«. Tako kot lani bodo stotisoči odšli na počitnice, kjer se bodo srečevali z neprepoznanimi nosilci okužbe iz vsega sveta. In tako kot lani se bo do konca avgusta virus kot delta ali kaka druga varianta razmahnil med necepljenimi prebivalci. Zaradi bolj tveganega obnašanja bo okužba najprej prizadela mlade, vendar bo zaradi opustitve ukrepov imela veliko možnosti, da se prenese na necepljene, ki morda sploh ne bodo odšli na dopust. Med najstarejšimi bo prišlo do novega vala smrti in težkih posledic. Ali bo država še enkrat posegla po drakonski zapori ali pa sprejela tezo o neizogibnosti sezonske bolezni, ki je zaradi ekonomskih , socialnih, duševnih in drugih posledic nima smisla zadrževati, temveč ji prepustiti, da si vzame svoje žrtve?
Lahko bi bilo drugače. Pogojnik sem uporabil zato, ker vlada kljub predlogom, kako bi lahko preprečila najbolj neugoden potek, očitno ne namerava opraviti svojega dela posla. Ostane torej, da si vsakdo zase, vsaka družina zase, vsaka delovna in socialna skupina zase naredijo načrt, kako bodo ravnali v prihodnjih mesecih.
Necepljeni naj še enkrat razmislijo o cepljenju. Ne glede na to, kako se bodo varovali, je namreč jasno, da se bodo ob nizki stopnji precepljenosti slej ko prej okužili. Z enakimi posledicami kot doslej.
Glede dopusta: izogibajte se gneče in daljšemu druženju z neznanimi ljudmi, zlasti v zaprtih prostorih. Na prostem, v kratkih stikih in ob primerni razdalji ste bistveno manj ogroženi. Če se boste kljub velikemu tveganju podali v gnečo in zaprte prostore, nosite masko FFP2. Ob takem obnašanju opravite ob vrnitvi test na koronavirus, tudi če ne bo obvezen, in ne obiskujte starejših sorodnikov vsaj deset dni. Kjer je možno, se dogovorite za delo od doma dva tedna po dopustu. Ali pa del dopusta preživite doma.
Družine: pripravite se na možnost, da bo obolel vaš član – zračite in nosite FFP2 maske. Vodstveno osebje šol, domov za starejše občane in drugih javnih ustanov ter delodajalci: naredite načrt učinkovitega prezračevanja stavb. Nadzirajte kakovost prezračenosti z merilci CO2. Če prezračevanje z odprtimi okni ni izvedljivo, poskrbite za prisilno prezračevanje ali filtracijo zraka.
Država: no, tu bom odnehal, saj je vsak predlog bob ob steno. Predlagam nekaj drugega: ugotavljanje njene odgovornosti za tisto, česar ni storila ali kar je napačnega storila doslej, in za to, kar tudi sedaj ne namerava storiti.