Tatjana Svete

Prezračevanje in prezračevanje

»Morda je največja nevarnost za prenos covida-19 zaprt in slabo prezračen prostor, saj se po zadnjih znanstvenih ugotovitvah virus lahko prenaša tudi prek aerosola. Ker običajna maska pri aerosolu ne pomaga, je rešitev temeljito prezračevanje. To je ob dosedanjih ukrepih, ki so znani od lanske pomladi, edini nov ukrep, ki bi utegnil preobrniti potek epidemije,« opozarja upokojeni zdravnik in nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber.

Z njim smo se pogovarjali o pomenu prezračevanja zaprtih prostorov, tako v naših stanovanjih, šolah, na delovnih mestih kot v domovih starejših občanov. Ti so se, pravi, v Sloveniji izkazali kot smrtne pasti, saj je v njih umrljivost enako starih oseb petnajstkrat večja kot v domačem okolju.

Opozarjate, “da je kar štiriinosemdeset odstotkov umrlih v Sloveniji starejših od petinsedemdeset let, šestindevetdeset odstotkov pa starejših od petinšestdeset let. Smrtnost pri bolnikih, ki so starejši od petinsedemdeset let, je dvajsetkrat večja kot pri vseh ostalih.” Zakaj menite, da je temu tako?

Virus Covid-19 ima posebnost, ki še ni povsem razložena, da najhuje prizadene najstarejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi. Velika večina stanovalcev domov starejših občanov pripada tema skupinama, zato ni nenavadno, da so se domovi po vsem svetu izkazali za smrtne pasti. Vprašati pa se moramo, zakaj je bila prav v naših domovih smrtnost med največjimi, morda največja na svetu. K vašim številkam, ki so točne, bom dodal še en podatek, ki ga je nedavno navedel direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek: da gre na račun stanovalcev domov kar oseminpetdeset odstotkov smrti zaradi Covida-19. Doslej je umrlo 1682 stanovalcev domov in 1209 drugih prebivalcev Slvenije. V Italiji, ki ima največji odstotek starejših prebivalcev v Evropi, znaša delež umrlih v domovih “le” petintrideset odstotkov. Po deležu starejšega prebivalstva smo le malo nad sredino v EU, zato trditev, da gre velika umrljivost pri nas tudi na račun starega prebivalstva, ne drži. Razlog je v tem, da oblast, ki se je seveda zavedala, kakšna nevarnost preti stanovalcem domov, ni ukrepala, da bi zmanjšala širjenje okužb med njimi. Odločila se je namreč, da bo obolele zadržala v domovih in da bo le najhuje  bolne premeščala v bolnišnice.

V prostorskih razmerah domov starejših občanov ni mogoče preprečiti okužb; tudi na modernih čezoceankah so se potniki okužili, čeprav se je vsakdo zaprl v svojo kabino. V domovih bi morali zato že od lanske pomladi ali pa vsaj zaradi slabih pomladnih izkušenj najkasneje jeseni spremeniti to odločitev in ločiti zdrave od okuženih stanovalcev na različnih lokacijah. Ločitev po sobah ali po nadstropjih je bila premalo, saj se aerosol v neprezračenih prostorih širi daleč stran od okuženega. Posledica tega je, da je celo eden od odgovornih za to stanje, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr Milan Krek izjavil, da bi lahko imeli polovico smrti manj, če bi obvladali epidemijo v domovih. Je pa krivdo za to iskal v zanemarjanju domov v preteklih desetletjih in ne v neustreznih ukrepih sedanje oblasti.

Eden od teh ukrepov bi moral biti tudi prezračevanja prostorov, na kar opozarjate že več mesecev. Kakšno je pravilno prezračevanje doma, na delovnemu mestu in v domovih starejših občanov?

Ne bi želel zmanjšati pomena dosedanjih ukrepov: pravilnega nošenja maske, vzdrževanja razdalje med osebami, izogibanja druženju več oseb, umivanja rok. A vendar se je v času od pomladi do jeseni spremenilo to, da je svetovna znanost priznala, da je za širjenje bolezni zelo verjetno bolj kot kapljični prenos pomemben aerosolni prenos. Pri kapljičnem prenosu kapljice padejo v nekaj sekundah na tla, od tu izhaja navodilo o dvometrski razdalji in obrazni maski. Aerosol, ki ga izdihujemo, pa je podoben cigaretnemu dimu; gre za tako drobne kapljice, da lebdijo v prostoru še več ur potem, ko je oseba, ki ga je izdihala, iz prostora že odšla, in se širi deset in več metrov vstran. Zato v neprezračenih prostorih domov starejših občanov, v šolskih razredih, na delovnih mestih in tudi v naših stanovanjih, kjer sprejemamo sosede, prijatelje in sorodnike, vdihujemo do deset in več odstotkov zraka, ki je prej že bil v pljučih drugih oseb. Še zlasti so nevarna dolgotrajna druženja, zato sem na to nevarnost opozarjal pred novoletnimi prazniki. Običajna maska ni dovolj gosta, da bi te drobne kapljice zadržala, potrebna je maska FFP2 oziroma KN95. Če je v prostoru nekdo okužen, je velika verjetnost, da se bo v eni do dveh urah bivanja skupaj z njim v takem prostoru okužila vsaj polovica prisotnih. Zato je učinkovito zračenje tako pomembno kot dodaten, nov ukrep; dosedanja navodila so ga zgolj bežno omenjala, vendar to ni omogočilo predstave, kako intenzivno mora biti to zračenje, če hočemo odstraniti aerosol iz prostora. Še zlasti pozimi je večina ljudi zadržana pri zračenju, ker želi zmanjšati energetske izgube. Če hočemo omejiti možnost okužbe v prostoru, kjer se nahaja več ljudi, je potrebno odpreti okno na stežaj za deset minut vsako uro dneva in dvajset minut prvič zjutraj!

Kako ocenjujemo, ali je prostor dovolj prezračen? Ali pravilno prezračevanje pomeni, da naredimo prepih?

Prepih seveda pospeši prezračevanje, vendar moramo še vdno  vedeti, koliko je dovolj. Prezračenost najpogosteje ocenjujemo s koncentracijo ogljikovega dioksida (CO2) v zraku s pomočjo merilca ogljikovega dioksida. V svežem zraku znaša njegova koncentracija 400 ppm (delcev na milijon), še sprejemljiva zgornja meja v zaprtem prostoru pa je 800 do 1000 ppm. V neprezračenih prostorih domov in šol so izmerili vrednosti 5000 ppm in več. Mednarodni predpisi navajajo, da je za vzdrževanje pod 1000 ppm treba ves zrak v prostoru zamenjati pet do desetkrat na uro. Ker med dvema prezračevanjema CO2 prične naraščati, je najbolje, da je tudi v vmesnem času okno pol priprto. Zato na Japonskem, v Španiji in tudi drugod sedijo učenci v bundah in kapah ob odprtih oknih učilnic.

Sam sem ocenjeval spremembo CO2 v jedilnem kotu svojega stanovanja. Če sem bil v njem sam, se je koncentracija CO2 že v dvajsetih minutah podvojila, v eni uri pa početverila. Res sem potreboval pet do deset minut zračenja, da sem dosegel izhodno vrednost svežega zraka.  Tako intenzivno prezračevanje pozimi povzroča neugodje, ker se prostor ohladi. Zato se je v več državah skokovito povečalo nameščanje naprav za čiščenje zraka, ki med filtriranjem ohranjajo ogrevani zrak, ali za prisilno ventilacijo, ki vstopajoči hladni zrak ogrevajo z izstopajočim zrakom.

V poštev torej pride ena ali druga rešitev. Ker teh naprav ni mogoče namestiti čez noč, nam v prihodnjih tednih ostaja odpiranje oken, čim prej pa bi bilo potrebno razmisliti tudi o dodatnem prezračevanju oziroma čiščenju zraka. To bi bila tudi naložba tudi za prihodnost, saj bo prispevala tudi k zmanjševanju drugih okužb, ki se širijo po zraku.

Kaj pa v domovih starejših občanov?

V domovih so razmere različne. Imam podatek, ki a ga zaradi izoliranosti ne morem za dokaz. V domu starejših občanov v Črnučah v Ljubljani je vsaka soba stanovalca opremljena z napravo za prisilno prezračevanje. V tem domu je bilo število okužb in smrti med najmanjšimi med vsemi domovi. Potrebno bi bilo analizirati, kakšno prezračevanje uporabljajo naši domovi in ali obstaja povezava med prezračevanjm in obsegom okužb.

Kako ste vi prišli na to, da je prezračevanje tako pomembno?

Po dveh poteh. Ena je bilo dopisovanje inovatorja Mitja Vilarja, ki že od marca lani opozarja najrazličnejše institucije in posameznike na pomen prezračevanja, a nima nobenega odziva. Druga pot pa je bilo moje lastno razmišljanje, da znanost nima podlage za trditev, da se Covid-19 prenaša samo preko večjih kapljic, ne pa tudi preko aerosola, tako kot denimo virus ošpic in noric ali bacil tuberkuloze. Moji javni pozivi so dobili odmev šele v zadnjem času, ko tudi vladni govorci redno omenjajo prezračevanje, vendar ga še vedno ne opišejo natančno. Ob vsem tem pa je ukrep tako enostaven: samo odpremo okno. Morda je preveč enostaven, da bi dojeli njegov pomen.

Svetovna zdravstvena organizacija do jeseni lani ni dajala pozornosti temu, da se virus lahko prenaša tudi prek aerosola. Ali do tedaj še ni bilo raziskav?

Prvi članki na to temo so se začeli pojavljati poleti, v juliju in avgustu lani pa tudi v dveh svetovno znanih revijah Nature in Science; v obeh so potrdili pomen aerosola. V zadnjih mesecih je vse več soglasja o tem v različnih strokovnih skupinah po vsem svetu. Aerosol je zlasti nevaren v zaprtih prostorih, saj se na prostem hitro raznese in razredči. Morda je naravna prezračenost sicer slabih bivališč v revnih državah in begunskih taboriščih razlog, da se tam bolezen kljub gosti naseljenosti širi precej počasneje. V Sloveniji smo z obnovo večine oken v zadnjih desetletjih zelo zatesnili svoja bivališča, ob tem pa zanemarili prezračevanje z rekuperacijo, ki ni odvisna od odpiranja oken. Take zgradbe v strokovnih krogih imenujejo bolne zgradbe. T